Selška Sora

Selška Sora je prelepa hudourniška reka, salmonidnega značaja. Dolina reke je tesna, pobočja pa so strma in visoka. Nad njo se vzpenja Lubnik, od reke naravnost do vrha. Voda šumi čez skale, vijuga skozi dolino in se zaustavlja v bistrih tolmunih. V Škofji Loki se Selška Sora pridruži Poljanski Sori, od tod dalje pa reko imenujemo Sora.

Rečno strugo, ki je še na precejšnem delu v naravnem stanju, sestavljajo peščenjak, konglomerat, apnenec in triasni dolomit. Po podatkih stalnega monitoringa je Selška Sora v zelo dobrem ekološkem stanju tudi v spodnjem toku. Reka je dobro zastopana s šarenko, lipanom in klenom, od časa do časa pa se ujame tudi potočna postrv.

V preteklosti je reka predstavljala pomemben vir energije, ob njej so že v 13. stoletju nastale prve fužine, poganjala je tudi številne žage, kovačnice in nekaj mlinov. Škofja Loka je z namestitvijo generatorja leta 1893, postalo prvo mesto na Kranjskem z električno razsvetljavo.
Revir je razmeroma lahko dostopen in primeren tudi za začetnike v svetu muharjenja.

Ribolovno območje:
Od soteske Konjski brod do Okornevega jezu nad sotočjem obeh Sor.

Ribolovni režim

MUHARJENJE
Možnost ribolova: šarenka, potočna postrv, lipan, klen.
Omejitve: Dovoljen ribolov le na umetne muhe brez zalusti ali s stisnjeno zalustjo. Pri izvajanju ribolova mora imeti ribič obvezno pri sebi pribor za odpenjanje (pean ali klešče).
Dovoljen uplen: 3 salmonidi (od tega največ 1x potočna postrv in/ali 1x lipan) ali 3x klen