Ribnik Reteče

Ribnik je verjetno eno tistih vodnih bogastev za katere vedo le ribiči in domačini, ki mu pravijo tudi Gramozno jezero.

Nekdaj je bilo jezero priljubljeno kopališče, pozimi pa tudi drsališče. Ribnik ima peščeno dno, saj leži v jami, kjer so včasih izkopavali pesek. Nastal je leta 1986 z zajezitvijo reke Save, za potrebe HE Mavčiče. Takrat se je izkopna jama pričela polniti s podtalnico, vse do gladine enake reki Savi nad jezom HE Mavčiče. Vodostaj ribnika je pričel upadati, verjetno zaradi vse večje neprepustnosti akumulacijskega jezera HE Mavčiče, zaradi nabiranja mulja na dnu. Vodostaj je upadel za več metrov, ribnik pa ima danes največjo globino 3 m. Nekoč je površina ribnika znašala 3 ha, danes pa je za ribolov primerno le območje velikosti 0,7 ha. Zelo nenavadna značilnost jezera je visoka vsebnost raztopljenega kisika v vodi, zaradi česar je v njem nekoč prebivala potočna postrv.

V ribniku prebivajo številni linji, krapi, ščuke in druge ribolovno zanimive ribje vrste. Zaradi velikosti ribnika je krmljenje na njem prepovedano.

Ribolovno območje:
Po celotni površini ribnika

Ribolovni režim

BELIČARJENJE + VIJAČENJE + TALNI RIBOLOV + MUHARJENJE

Možnost ribolova: zelenika, ščuka, rdečeoka, krap, klen.

Omejitve: Ribolov dovoljen na eno palico.

Dovoljen ulov: 4x klen ali 30x zelenika ali 30x rdečeoka ali 1x krap ali 1x ščuka

Obvezen pribor ribiča: mreža podmetalka, klešče za odpenjanje rib.

Ravnanje z ribami: Ulovljene ribe, ki jih ne nameravamo upleniti  je potrebno takoj nepoškodovane vrniti v ribnik. Ujete ribe vedno zajamemo v mrežo podmetalko. Rib nikoli ne polagamo na tla, odpenjamo jih v podmetalki in jih nato izpustimo oz. uplenimo. Pri odpenjanju vabe si pomagamo s kleščami. Ribe vedno prijemamo samo z mokrimi rokami. Pri fotografiranju ribe vedno držimo nizko, tik nad vodno gladino. Pri fotografiranju nastane veliko nepotrebnih poškodb, predvsem zaradi neustreznega rokovanja z ribo. Zadrževanje živih rib v mrežah ni dovoljeno. Ribe, ki smo jih med izvajanjem ribolova poškodovali (poškodbe nastale pri odpenjanju umetnih vab in trnkov) in zaradi poškodb nebi preživele moramo neglede na velikost obvezno upleniti (tudi ribe manjše od dovoljene lovne mere). V primeru obiska ribiškega čuvaja moramo razpolagati z dokazom, da ujete ribe nismo mogli spustiti nepoškodovane. Ustrezen dokaz za to je npr. pri globoko zapeti ribi, trnek, ki ga ne rešujemo iz ribjih ust ampak ga pustimo na svojem mestu.

Priporočila: Pri ribolovu ščuke so zelo zaželene umetne vabe s čim manj trnki in trnki s stisnjeno zalustjo. Reševanje ujetih ščuk je zahtevno, ujeto ribo pa pri odpenjanju pogosto grdo poškodujemo. Pri ribolovu ščuke je zelo priporočljiva uporaba silikonske podmetalke, saj se trnki ne zapletajo vanjo, osvoboditev ribe je zato enostavnejša.

Scroll to Top